Slovenian Language

History of Slovenian Language

JEZIK

Jezik je neko sredstvo, s katerim lahko tvorimo (govorimo, pišemo) besedila tako sprejemamo (poslušamo, govorimo) in razumemo besedila drugih. Je temeljno sredstvo sporazumevanja in komunikacije. Delimo ga na Besedni in Nebesedni jezik. Besedni uporablja besede in ga delimo na pisno in ustno. Nebesedni uporablja kretnje, mimiko, držo telesa, itd.

Enota besednega jezika je beseda, temeljno sredstvo sporazumevanja človeka. Vse besede določenega jezika so zbrane v slovarjih. Pravila za skladanje besed, so shranjena v slovnici.

Besede so dogovorjena znamenja iz glasov in črk, s katerimi kaj poimenujemo. Vsaka beseda nekaj pomeni. Večina besed nima samo enega pomena, temveč jih ima več. Besede niso samo nosilke pomena, temveč imajo tudi določeno slogovno (stilno) vrednost. Glede na to jih delimo na slogovno zaznamovane in slogovno nezaznamovane.

Vsaka beseda poleg pomen in slogovne vrednosti, nosi še podatek o svoji slovnični obliki (spol, besedna vrsta, število, sklanjatev). Na ta način so besede danega jezika zbrane v slovarjih.

Ločimo enojezične (SSKJ) in večjezične (nemško-slovenski). Besede danega jezika so tukaj zamenjane s tujimi sopomenkami.

* . Urejajo skladanje besd v višje enote (slovenska slovnica). Učijo nas tvoriti pravilne:

* . Besedne zveze
* . Povedi
* . Besedila

* . Nas učijo o izgovoru besed
* . O naglaševanju besed
* . O melodiji, glasnosti, hitrosti

* . Nas učijo o:

* . Zapisovanju glasov z znamenji
* . O rabi velikih in malih črk
* . O rabi ločil
* . O deljenju besed
* . O pisanju besed skupaj, narazen ali z vezajem
* . O pisanju prevzetih besed

NASTANEK SLOVENSKEGA JEZIKA

Indoevropski Prajezik
Indoevropski prajezik (praindoevropščina) so govorili sredi 3. tisočletja pred našim štetjem na ozemlju vzhodne Evrope in Azije. Indoevropski prajezik se je s preseljevanjem razširil po vsej Evropi, proti Indiji in mali Aziji. Jezik je izgubil stik z izvirnikom, ter se pomešal z drugimi jeziki, zato se je razvil v drugačne smeri, vendar so podobnosti ostale. Indoevropščina ni bila nikoli zapisana, vendar so jo strokovnjaki na podlagi podobnosti med jeziki deloma rekonstruirali.
Gleda ne glasovni razvoj delimo ide. Jezike na dve skupini:

* . KENTUMSKA SKUPINA: -germanski j.(nemški, angleški, nizozemski, flamski, danski, norveški, švedski, islandski),
-romanski j., ti so se razvili iz lat.(italijanski, francoski, španski, katalonski, portugalski, romunski),
-keltski j. (irski, bretonski, velški, škotski),
-grški j.
* . SATEMSKA SKUPINA: -indijski j. (hindujski, urdujski, bengalski, maratski)
-SLOVANSKI J.: vzhodni (ruski, beloruski, ukrajinski)
. zahodni (poljski, luž. Srbski, češki, slovaški)
južni (slovenski, hrvaški, srbski, makedonski, bolgarski)
-armenski j.
-albanski j.
-baltski j. (litovski, letonski)
-iranski j. (perzijski, kurdski, afganistanski)

Razen indoevropske skupine je v Evropi razširjena še ugrofinska skupina, h kateri prištevamo: madžarščino, finščino, estonski, laponski in karelski jezik.
V Baskiji pod Pireneji domačini govorijo baskovski jezik, ki je verjetno ostanek nekdanjega iberskega jezika.

Praslovanščina

Praslovanščina se je razvila iz ide. prajezika. Po razpadu ide. jezikovne skupnosti je imela tesnejši stik z indoiransko in germansko jezikovno skupino, najpomembnejšo in najtrajnejšo povezavo pa je imela z baltsko jezikovno družino.
Domovina praslovanščine je med Baltskim in črnim morjem, njen razvoj se je začel med 5. in 7. stol. pr. naš. št.

Nastanek Slovenščine

Zaradi selitev je prišlo do cepitev enotnega jezika na narečje, ta so se zaradi medsebojnega mešanja in mešanja s staroselci pa tudi zaradi stikov s sosedi tako oddaljila, da so se razvili posamezni slovanski jeziki. Predniki Slovencev so prišli na današnje slovensko ozemlje že v 2. polovici 6. stol.
Ob prihodu so še govorili praslovanski jezik, ta se je počasi spreminjal, se oddaljeval od praslovanščine in dobival vedno več potez novega jezika, čeprav je ohranil nekaj lastnosti starega, npr. dvojino. V Brižinskih spomenikih (10.stol.) je zapis že v slovenskem jeziku. Iz 14. in 15. stol.(celovški rokopis.) pa so ohranjeni pisni dokazi o obstoju slovenščine kot samostojnega slovanskega jezika, ki je že sam razcepljen na narečja.

Stara Cerkvena Slovanščina

Stara cerkvena slovanščina je bila prvi slovanski knjižni jezik, ki sta ga sredi 9. stol. oblikovala grška duhovnika Ciril in Metod. K sebi ju je povabil moravski knez Ratislav, da bi oznanjala krščansko vero v ljudem razumljivem, slovanskem jeziku. Njuni rokopisi so bili zapisani v posebni slovanski pisavi, glagolici, ki jo je na podlagi grških začetnih črk ustvaril Ciril.
Njuni učenci so po njuni smrti ustvarili novo pisavo cirilico (mešanico med glagolico in latinico).

Zaradi današnje podobnosti med večino evropskih jezikov in nekaterimi azijskimi jeziki, jezikoslovci domnevajo, da ti jeziki izvirajo iz skupnega prajezika. Govorili so ga pred 3000 l. pr. n. št. na ozemlju vzhodne Evrope in Azije. Glede na glasovni razvoj, tipičen za indijsko besedo sto (K'MTOM) delimo indoevropske jezike na kentumske (zahodne) in satemske ali vzhodne jezike.

V kentumski skupini se je tale k' zamenjal s k ali h, v satemski pa s s ali š.

Razvila se je iz indoevropskega prajezika. Najpomembnješo povezavo je imela z Baltsko jezikovno skupino. Nastala je po arzpadu indoevropske jezikovne skupnosti. Domovina praslovanščine je območje med Baltskim in črnim morjem med 5 in 7 st. pr. n. št.. še danes je ohranjenih nekaj lastnosti v ruščini, češčini in poljščini.

Značilnosti Praslovanščine

* . V slovenščini je ohranjena samo dvojina

Zakon O Odprtih Zlogih

* . Trdi in mehki soglasniki
* . Vsak zlog se konča na samoglasnik
* . Dva različna polglasnika
* . Jat ali dolgi e
* . Nosna samoglasnika
* . Dva različna I-ja

Zaradi razseljevanja in mešanja plemen so se razvili različni slovanski jeziki. Predniki Slovencev so prišli na naše ozemlje v drugi pol. 6. stol.

Brižinski Spomeniki

Prvi ohranjeni zapisi v slovenskem jeziku, izvirajo iz 10. stol. Tu so glasovne posebnosti praslovanščine le deloma ohranjene, kar je dokaz, da gre za zgodnji zapis sl. Jezika. Iz 14 in 15 stol. pa je ohranjeno mnogo pisnih dokazov (celovški, stiški rokopisi), da je bila slovenščina v tistem obdobju že samostojen jezik in sicer slovanski, razcepljen na narečja.

Stara Cerkvena Slovanščina

Bil je jezik, ki sta ga v 9. stol. oblikovala grška duhovnika Ciril in Metod, da bi oznanjala krščanstvo v ljudem razumljivem, slovanskem jeziku. Njuni rokopisi so bili pisani v posebni slovanski pisani pisavi, glagolici. Ciril in Metod sta prišla v stik tudi s predniki panonskih slovanov in od njih prevzela nekaj besed. Zato sta jezikoslovca Fran Miklošič in Jernej Kopitar (19. stol.) menila, da je bila podlaga stari cerkveni slovanščini nekdanja govorica panonskih slovencev, torej naj bi bila stara cerkvena slovanščina najstarejši zapis slovenščine.

Nastanek slovenskega jezika

Indoevropski prajezik

. Govoril se je že 3000 let pred našim štetjem na ozemlju vzhodne Evrope in Azije. Indoevropski prajezik ni bil živ, nastal je po rekonstrukciji. Praindoevropščina ni bila nikoli zapisana. Rekonstruirali so jo na podlagi sorodnosti med evropskimi jeziki.

Indoevropske jezike delimo v dve skupini: SATEMSKA & KENTUMSKA
(Vzeli so besedo kmtom=sto.)

Srednjenebni zapornik: gre lahko v eni jezikovni skupini v k, h, g v drugi pa v s, š.

V Evropi pa obstajajo tudi drugi jeziki. V ugrofinsko skupino spadajo madžarščina, finščina, estonščina, laponščina.

Praslovanščina

Praslovanščina se je razvila iz indoevropščine. Zaradi preseljevanja narodov je imela ta skupina stik z iransko in germansko jezikovno skupnostjo. Za praslovanščino veljajo nekatera pravila, ki jih kasneje prevzamejo slovanski jeziki.

*** . Mehčan izgovor soglasnikovč l, t, p
*** . Zakon odprtih zlogovč beseda se ni smela končati na samoglasnik
*** . Dva različna polglasnikač trdi jor, mehki jer
*** . Nosni e in o
*** . Dva različna i-jač mehki i, trdi y

Domovina praslovanščine je bilo ozemlje med Baltskim morjem in črnim, v porečjih Dnepra, Dnestra in Visle.

Starocerkvena slovanščina

Je jezik, ki sta ga oblikovala Ciril in Metod. K sebi ju je povabil moravski knez Rastislav, da bi oznanjala krščansko vero v ljudem razumljivem slovanskem jeziku. Pisala sta v glagolici.

Nastanek slovenščine

Ko se začnejo slovanska plemena seliti na vzhod, jug in zahod, se njihov jezik začne razlikovati. Ker se medsebojne razlike povečujejo (stiki z drugimi jeziki, razčlenjenost) lahko že govorimo o slovanskih jezikih. Naši pridneki prihajajo na slovensko ozemlje že v drugi polovici 6. stoletja. V 9. stoletju pa so bili naseljeni: . . vzhod: Dunaj
. . . . . zahod: Salzburg
. . . . . sever: Lintz
. . . . . jug: slovenska meja

Prvotni predniki še govorijo praslovanščino, kar se kaže po imenih krajev in rek (Soča, Sava, Ptuj). Imena so prevzemali od staroselcev, Ilirov in Keltov in jih prilagodili praslovanskim glasovom.
Kasneje se zaradi geografskih okoliščin jezik vedno bolj oddaljuje od praslovanščine in dobiva poteze novega jezika. Vendar ta jezik vseeno ohrani kar nekaj potez praslovanščine (dvojina).

English-Slovene Phrases

Situations

A tourist visa, please.
--- Turistični vizum, prosim.

How long will you stay in Slovenia?
--- Koliko časa ostanete v Sloveniji?

One month. / Two months. / Three weeks.
--- En mesec. / Dva meseca. / Tri tedne.

Can I get a tourist map of Slovenia?
--- Lahko dobim turistični zemljevid Slovenije?

A ticket / Two tickets for the guided bus tour to Postojna.
--- Eno karto / Dve karti za avtobusni izlet v Postojno.

At what time do we return to Bled/Portorož?
--- Kdaj se vrnemo na Bled / v Portorož?

When is the cable car leaving?
--- Kdaj odpelje gondola?

We would like something to eat/drink.
--- Radi bi kaj pojedli/popili.

What are you serving?
--- S čim lahko postrežete?

Six doughnuts, please.
--- Šest krofov, prosim.

How do I/we get to Bogenšperk Castle?
--- Kako pridem/pridemo do gradu Bogenšperk?

We would like to visit the church.
--- Radi bi si ogledali cerkev.

Where can we get the key?
--- Kje lahko dobimo ključ?

How old is this church/house/painting?
--- Kako stara je ta cerkev/hiša/slika?

Where is the ski rental?
--- Kje je sposojevalnica smuči?

I would like to rent
--- Rad bi si sposodil /
--- Rada bi si sposodila (f.)

I am a reasonably good skier.
--- Sem kar dober smučar. /
--- Sem kar dobra smučarka (f.).

I am a beginner.
--- Sem začetnik. / Sem začetnica (f.).

I would like to join the ski school.
--- Rad bi se pridružil smučarski šoli. /
--- Rada bi se pridružila smučarski šoli (f.).

Two day-tickets. One afternoon-ticket.
--- Dve dnevni karti. Eno popoldansko karto.

Let's take the cable car/towrope/chair-lift.
--- Gremo na gondolo/vlečnico/sedežnico.

Boy, what fine snow / what a fog!
--- Fant, kakšen fin sneg / kakšna megla!

Text Glossary

ali :: or, whether
angleški :: english language
azije :: asia
baltskim :: baltic
besed :: words
beseda :: word
besede :: word
besedila :: text
bi moral(a) :: should've
bi :: 'd
bila :: was
bili :: were
bolgarski :: bulgar
cerkvena :: church's
češki :: czech
ciril :: cyrillic
črk :: letters
črnim :: black
da :: that, yes
danski :: danish
delimo :: dividing
domovina :: homeland
drugi :: other, second
dva :: two
dve :: two
evrope :: europe
evropi :: europe
flamski :: flemish
francoski :: french
ga :: him
glagolici :: glagolic
govorili :: spoke
govorimo :: we speak
hrvaški :: croatian
ide :: goes
imela :: she had
in :: and
indoevropske :: indoeuropean
irski :: irish
iz :: from, out
je :: is
jezik :: tongue, language
jezika :: tongue, language
jezike :: tongue, language
jeziki :: tongues, languages
jezikovno :: linguistic
jeziku :: tongue, language
jih :: them, their
južni :: southern
k :: to
kar :: what, that
kentumska :: kentum group
ki :: which, that
kmtom :: kentum
kurdski :: kurdish
lahko :: could, easy
letonski :: lettish
litovski :: lithuanian
ljudem :: people
makedonski :: macedonian
med :: during, between, while
mehki :: soft
mešanja :: mix
metod :: method
morjem :: by sea
na :: on, at
nas :: us
nastanek :: advent
nekaj :: some
nemški :: german
ni :: is not, neithernor
nizozemski :: netherlandish
njuni :: their, theirs
norveški :: norwegian
o :: about
oblikovala :: shaped
od :: from
ozemlje :: territory, region
ozemlju :: territory, region
oznanjala :: signified
pa :: and
perzijski :: persian
po :: after, on, by
podlagi :: base, basis
podobnosti :: similarity
portugalski :: portuguese
prajezik :: protolanguage
prajezika :: protolanguage
praslovanščina :: protoslavic language
praslovanščine :: protoslavic language
pred :: before, in front of
predniki :: ancestors, forefathers
prvi :: first
različna :: different
razumljivem ::
razvila :: evolved, developed
razvili :: evolved, developed
razvoj :: development
rokopisi :: manuscript
romunski :: rumanian
ruski :: russian
s :: with
samo :: just, only, nothing but
satemska :: satem group
se :: self
še :: still, yet, again
sem :: I am
škotski :: scottish
skupina :: group
skupini :: groups
skupino :: group
slogovno :: in harmony
slovanščina :: slovenian
slovanskem :: slavic
slovanski :: slavic
slovaški :: slovak
slovencev :: slovenes
slovenščine :: slovenian language
slovenski :: slovenian
so :: they are
španski :: spanish
srbski :: serbian
sredstvo :: a way, means
sta :: they are
stara :: old
stik :: contact, connection, relation
sto :: one hundred
stol :: chair
švedski :: swedish
ta :: this
trdi :: hard
tudi :: also, as well
učijo :: they learn
v :: to, in
velški :: welsh
vendar :: however
vzhodne :: eastern
vzhodni :: eastern
z :: with
za :: for, after, behind
zahodni :: western
zapis :: note
zaradi :: because of
zato :: because, this is why
že :: already