Slovenian Language

Learn how to write Življenjepis - CV

SIMON PODGORŠEK
Tomšičeva 15
1240 Kamnik
TEL: 01/ 839-29-29, 041/ 241-566
E-mail: Simon.Podgorsek@sistemnik.si

Življenjepis

Rodil sem se 2.5.1984 v Ljubljani. V letih 1991-1999 sem obiskoval osnovno šolo Marije Vere in jo zaključil z odličnim uspehom. Nato sem se vpisal na Gimnazijo Rudolfa Maistra Kamnik, kjer sem uspešno zaključil 1. letnik.
Z računalnikom sem se prvič srečal pred sedmimi leti, vendar sem se resneje začel ukvarjati z njim pred petimi leti, ko sem dobil svoj prvi računalnik. V tem času sem se dobro naučil delati z njim. Računalnike znam sestavljati in nanje nameščati operacijske sisteme, poznam pa tudi poznam pa tudi posamezne programe s programskega paketa Microsoft Office. Ukvarjal sem se tudi z grafiko pri čemer sem naučil uporabljati programa Paint Shop Pro in Corel Draw. Izdelujem pa tudi spletne strani, zato mi delo z programoma MacroMedia DreamWeaver in Flash, ter urejanje html in javascript kode ni tuje. Moje računalniško znanje pa povečuje tudi šola, saj sem urejal zadnji dve številki revije šolskega raziskovalno-astronomskega krožka RAK - AstroMaister. Udeležil sem se tudi računalniškega krožka, kjer nas je profesor Vinko Kušar seznanil z osnovami programiranja.

Mislim, da bi z mojimi dosedanjimi izkušnjami lahko pripomogel k uspehu vašega uspešnega podjetja.

V upanju na odgovor vas lepo pozdravljam!

Kamnik, 11. maja 2001 . Simon Podgoršek

STARI VEK

-Družbeni red tega obdobja se je imenoval sužnjelastništvo.

DRUŽBENI RAZREDI/SLOJI

1. PRIVILIGIRANI RAZREDI:

-vladar

-plemstvo ali aristokracija: svečeniki, uradniki, vojska

2. ZATIRANI RAZREDI:

-meščani,kmetje:svobodni državljani, lahko so se selili, nimajo gospodarja, plačevali so davke

-sužnji:brezpravni, brez pravice, bili so lastnina gospodarjev

DRŽAVE STAREGA VEKA

STARE VISOKE CIVILIZACIJE:

-namakalno poljedelstvo, despotovine-države, za katere je značilna neomejena oblast vladarjev, njihovo dedno nasledstvo in božja čaščenost vladarjev (oseba je duhovni vodja).

• Mezopotamija
• Egipt
• Kitajska
• Indija

-obrt in trgovina-oblast vladarjev je manj mogočna, močna je le občasno.

• Fenicija
• Palestina
• Hetitska država

-satrapska despotovina

• Perzija

-najbolj napredne (Antične države)

• Grčija
• Rimska država

ZNAČILNOSTI NAMAKALNEGA POLJEDELSTVA

V petem tisočletju pr.n.št. so se ljudje naselili v porečju Nila v Egiptu in Evfrata in Tigrisa v Mezopotamiji ali Medrečju. Na tem območju pade zelo malo ali nič dežja, zato so si ljudje lahko pridelali dovolj hrane le s pomočjo umetnega namakanja polj s poplavno vodo, ki so jo te reke prinašale vsako leto znova. Rodovitnost polje je povečalo še zelo rodovitno naplavljeno blato.

Tako se je težišče kulturnega razvoja iz gričevnatih območij Rodovitnega polmeseca preneslo k porečjem velikih rek, ki leže v obeh konicah tega polmeseca, kjer se je razvilo namakalno (irigacijsko) poljedelstvo.

Nil ali Hapi, kot so mu rekli stari Egipčani, je poplavljal redno vsako leto v času največje vročine, njegove poplave so lahko točno napovedovali.

Sredi junija, ko so se začele poplave, sta Sonce in najsvetlejša zvezda v ozvezdju Velikega psa, Sirij, hkrati vzšla in tedaj so Egipčani praznovali začetek novega leta. Poplave so s sabo nosile tudi blato, katerega rodovitnost je določal železov oksid, ki ga je iz etiopskih gora izpralo monsunsko deževje, zato je bil Nil takrat rdečkaste barve. Tako so poplave in rodovitno blato omogočili življenje v porečju Nila.

Ko je število prebivalstva naraslo, naravno poplavljanje polj ni več zadostovalo. Egipčanski kmetje, felahi, so morali pridobiti novo obdelovalno zemljo in to z bazenskim namakanjem nilske kotline. Višje ležeča polja so namakali s pomočjo šadufov, v helenističnem obdobju pa so uvedli še vodno kolo ali sakijo, ki so ga poganjali bivoli.

POMEN NAM.POLJ. ZA NASTANEK PRVIH CIVILIZACIJ

Umetno namakanje polj je zahtevalo sodelovanje in skupno delo ljudi po enotnem načrtu, ki je predvideval gradnjo prekopov, jarkov, nasipov, kotanj, zapornic in skrbel za pravično delitev vode.

V Mezopotamiji pa so morali kmetje opravljati vrsto težaških del, katerih načrtovanje in izvedbo je prevzel sloj plemstva s svečenikom in z vrhovnim svečenikom na čelu,ki je bil hkrati tudi vrhovni vladar. Za izvajanje in plačevanje državne uprave in trgovskega poslovanja pa so sumerski svečeniki sredi 4. tisočletja pr.n.št. izumili tudi pisavo. Z njeno pomočjo so beležili obseg pobranih davkov, pisali trgovske pogodbe, hvalili dejanja svojih vladarjev in jih tako ohranili v zgodovinskem spominu.

Kasneje so zapisali tudi prve zakone, po katerih so se morali ravnati člani tesneje povezanih družb ter zapisali tudi prve literarne stvaritve v človeški zgodovini.

DRUŽBENA STRUKTURA V STAREM VEKU

1. PRIVILIGIRANI SLOJI

Zaradi osrednjega vodenja irigacijskega poljedelstva se je razvila tudi državna organizacija v Egiptu. Državo je vodil kralj, ki so ga Egipčani imenovali faraon. Vladal je sam, brez posvetovanja s plemstvom in z ljudstvom. Takšnega vladarja imenujemo despota, državo pa despotovina.

Za izvrševanje kraljevih ukazov je skrbel hierarhično ali po stopinjah urejen sloj birokracije ali uradništva. Na čelu vse uprave je bil faraon, pod njem pa vezir. Vezirju podrejeni so bili predstojniki kraljevih uradov za vojsko, gradnjo, plovbo, meje, trgovino, polja, oskrbo z žitom, živinske črede, zdravstvo, davčno upravo ter zveze s tujimi državami. Sledili so predstojniki okrožij ali nomov, župani mest, predstojniki kraljevih žitnic, živine ter kraljevi pisarji, ki so popisovali in pobirali davke.Upravni uradniki so izvrševali tudi sodno oblast.

Za vzdrževanje reda in miru v državi ter za osvajalne vojaške pohode je skrbela vojska. Poveljniški častniki kader je bil hierarhično urejen. Od faraona preko vezirjev, upravnikov vojaških zadev z naslovom 'polkovnik vojakov' in 'predstojnik skladišča orožja', častnikov, nižjih častnikov, vse do najnižjih, ki so poveljevali enotam po 50 mož. Vojsko je sestavljala pehota, od 17. stol. pr.n.št. pa tudi enote na bojnih vozovih.

V državi je veljal za uglednega tudi poklic svečenikov. Ti so opravljali v svetiščih verske obrede, da bi izprosili naklonjenost bogov ter upravljali z obsežnim premoženjem svetišč, ki so ga sestavljala ogromna veleposlaništva, ki so jim jih podarili faraoni. Svečeniška služba je bila dedna, lahko pa jo je faraon kot nagrado za usluge podelil tudi dvornemu plemstvu in zasluženim vojakom. Svečeniki so se ukvarjali z znanostjo i uživali posebne pravice ali privilegije.

2. ZATIRANI SLOJI

Meščanstvo

Srednji sloj meščanstva je bil v Egiptu šibak. Sestavljali so ga obrtniki, trgovci, umetniki in pisarji. Državi so morali plačevati davke in služiti vojsko.

Kmetje…

...in sužnji so spadali v spodnji sloj družbe. Ločimo male lastnike zemlje, ki so bili samostojni gospodarji in so državi plačevali visoke davke ter odvisne kmete, ki so obdelovali kraljevska, tempeljska in vojaška veleposlanstva. Plačevali so davek, vojaške službe so bili oproščeni, opravljati so morali še vrsto tlake ali javnih del.

Sužnji…

…so bili po poreklu zlasti vojni ujetniki. Bili so nesvobodni, lastnik pa jim je lahko vžgal svoje ime. Lahko so se poročili in si ustvarili družino. Zaposleni so bili pri kmečkih ali obrtnih delih. Nekateri so celo postali faraonovi spremljevalci in dobili na dvoru visok položaj.

CAROVNIŠTVO NA SLOVENSKEM...

Referat pri predmetu slovenšcine
Gimnazija VIC, šol.leto: 2005/2006

Špela Slivšek, 4.a
Mentor: Andrej Koritnik, prof.

UVOD

Čarovništvo je eden najstarejših poklicev, ki spremlja človeka od njegovih začetkov do današnjih dni. Izvira iz želje imeti oblast in moč nad neznanimi naravnimi ali celo nadnaravnimi silami, da bi jih lahko uporabljali v svojo korist in po svoji volji. Poznali so ga domala v vseh družbah, kar jih je v zgodovini bilo, vendar je imelo različen pomen in veljavo. Delovalo je v glavnem na dva načina: kot koristno čarovništvo, ki je bilo dovoljeno, ter kot škodljivo čarovništvo, ki je bilo prepovedano. Dobra in koristna dejanja so bila zaželena, slaba in škodljiva pa je določena družba preganjala in jih hotela iztrebiti, pri čemer se je največkrat omejevala na povzročitelja – čarovnika oziroma čarovnico.

Po ljudskem verovanju se je možno pred čarovnicami zaščititi na več načinov. Človek je lahko pljunil ali pokazal proti njej roge s kazalcem in mezincem, kar bi naj odvračalo uroke. Tudi železo je bil močno orožje, še posebej če je bilo ostro (npr. odprte škarje, nož z golim rezilom, igle). Ob toči so ljudje čarovnicam pred hišo vrgli nekaj ostrega (navzgor obrnjen stol, vile), da bi se porezala ali celo pobila. Odganjal jih je tudi dim, močno dišeče rastline (česen), hrup, glas zvonov ter križanje in izgovarjanje božjega imena.

ZAKAJ JE PRIŠLO DO PREGANJANJ?

Nekateri si to razlagajo kot krepitev politične oblasti in discipliniranje, drugi pa trdijo, da je pri vsem tem šlo le za uničenje modrih žensk. Pri tem gre zlasti za boj proti babicam, ki so poznale razne metode preprečevanja nosečnosti, kar pa ni bilo po godu niti tedanji Cerkvi niti oblasti, ki je bila politično usmerjena v načrtovanje čim večjega naraščaja (in s tem tudi čimveč delovne sile). Pri teh “naraščajskih” načrtih pa so jih ženske (s svojim znanjem o kontracepciji) seveda ovirale.

Krščanstvo je imelo kontracepcijo za greh, hudičevo delo, zato jo je prepovedalo. Iztrebljevalska gonja proti modrim ženskam je bila osredotočena na babice, ki so bile znane tudi po tem, da so bile strokovnjakinje za nadzorovanje rojstev. Številni raziskovalci trdijo, da je mogoče preganjanje čarovnic razumeti kot stranski produkt boja proti nadzorovanju rojstev in da je bilo preganjanje čarovnic dejanje Cerkve in države.

ZAČETEK BOJA PROTI ČAROVNICAM

Že predkrščanska Evropa je bila prežeta z verovanji v zle in dobre duhove, volkodlake, hudiča in čarovnice. Ljudje so poznali številne kulte, v okviru katerih so žrtvovali bogovom stvari, živali ali celo ljudi.

Toda s širjenjem krščanstva so se začeli kulti umikati novi veri. Cerkev je poganske praznike nadomestila s svojimi obredi, stare pa je prepovedala. Česar pa jim ni uspelo predelati, je postalo nesprejemljivo in magija se je krščanstvu pokazala kot hud sovražnik in so se odločili, da jo morajo izkoreniniti. Zato so ljudski običaji začeli dobivati predznake hudičevega dela.

Cerkev je ustanovila Sveto inkvizicijo (1184), katere poglavitna naloga je bila odkrivanje herezij. Inkvizicija je v  čarovništvu videla najresnejšo nevarnost, ki ogroža krščanstvo.

Inkvizicija

je bilo posebno sodišče, ki je imelo dokaj nenavadno oblast, da razsoja ne le o dejanjih, ampak tudi o namerah. Razlikovali so med krivoverci, ki so verovali v še kaj drugega, kot je predpisovala prava vera in tistimi, ki so povsem zanikali pravo vero. In ker je bil že sum dovolj za obtožbo, so razlikovali med malo, bolj ali najbolj sumljivimi.

To je bila le splošna inkvizicija; prava, krvava pa se je začela nekoliko kasneje. Na tej stopnji je imel inkvizitor popolne pristojnosti tožilca, porote in sodnika. Procesi niso bili javni, osumljenec ni imel pravice do zagovornika in priznanje so najlažje dosegli z mučenjem.

ČAROVNIŠTVO NA SLOVENSKEM

Kot vsi preprosti narodi, so tudi Slovenci videli v naravnih silah utelešeno božanstvo, zato so hoteli te sile pridobiti na svojo stran z raznimi uroki in čaranjem. Čarovnica, kot jo poznamo iz večjih čarovniških procesov na Slovenskem, se je rodila relativno pozno. Imela je korenine v ljudskih predstavah o posedovanju nadnaravnih moči in ni bila vedno povezana z zlom. Čarovnica je uporabljala zdravilna zelišča, pomagala je bolnim ljudem, vrnila je izgubljeno ljubezen... Toda znala je tudi priklicati prekletstvo nad sovražnika.

Star slovenski izraz za čarovnico je vešča. Vešče po ljudskih predstavah pijejo kri, kar naj bi bila tudi lastnost bitij, ki se vračajo iz sveta umrlih. Podoba vešče se je oblikovala do te mere, da so jo obtožili povezave s hudičem. Ravno tako kot drugod po Evropi, je bila tudi pri nas najbolj izpostavljena obtožbam ženska.

Zgodbe o čarovnicah so bile pri nas močno zastopane. Krožile so govorice o zborih grdih starih žensk v gozdu, kjer naj bi morile otroke.

Mnogi pisatelji so temo čarovništva kasneje izkoristili za svoje ustvarjanje (Ivan Tavčar: Visoška kronika). Krščanstvo si je počasi utiralo pot med poganskimi prebivalci slovenskih dežel in med obema stranema je velikokrat prišlo do spora. Krščanstvo je poganska božanstva spreminjalo v hudiče in postavilo v ospredje “edinega in pravega” Boga. Ljudje so s časoma prevzeli krščansko vero in tudi pri nas se je začela prava gonja proti čarovnicam.

PROCESI

Najstarejša podlaga čarovniških procesov je ljudska vera, ki je izvirala iz nerazumevanja naravnih pojavov in sil. Verjeli so v čarobna sredstva, ki naj bi omogočala nekaterim posameznikom povzročati bolezen ter jo tudi ozdraviti. S čarobnimi sredstvi naj bi se dalo obvarovati divjih živali in drugih nesreč, povečati ali pa tudi preprečiti rodovitnost polja ali ljudi, pričarati ljubezen ali sovraštvo, lepo vreme ali neurje, usmrtiti sovražnika. Ta ljudska vera se izraža kot podlaga prvih procesov proti čarovnicam na Slovenskem. Na teh procesih še velja pravilo, da se ne kaznuje čarovnica zato, ker je čarovnica, temveč zaradi konkretnega kaznivega dejanja, katerega so jo obdolžili.

V zvezi s preganjanjem največjega srednjeveškega krivoverstva se je že od 13. stoletja dalje razvila v okviru uradne cerkvene sholastične filozofije nova podlaga čarovniških procesov. Poslej ni bilo pri preiskavi glavno dokazovanje zločina, ki ga je osumljenec zagrešil, temveč njegova zveza s hudičem. Z uporabo mučenja ob preiskavah, pa so od obtožencev dobili tudi priznanja, da je ta teorija resnična – kazen smrt na grmadi. Takšna načela so značilna za obdobje vrhunca preganjanja čarovnic.

Konec procesov

Konec čarovniškim procesom je napravilo razsvetljenstvo s svojim proučevanjem narave. Vendar pa čarovniški procesi niso izginili kar tako, da bi se jim odrekli razsvetljeni fevdalni sodniki, temveč s tem, da jih je začela močno zavirati napredujoča birokracija. Ta je bila predstavnik meščanskega družbenega elementa v državni organizaciji 18. stoletja. Ob koncu 17. stoletja je število procesov začelo padati že zaradi predragega vzdrževanja sodnikov.

Praznoverje je vsaj med državnimi uradniki začel nadomeščati racionalizem. Kljub temu pa se je vera vanje v zakonodaji ohranila še do druge polovice 18. stoletja, do leta 1776, ko Matija Terezija odpravila čarovniške procese.

Čarovniški procesi na Slovenskem so bili še v prvi polovici 18. stoletja, vendar smrtnih žrtev ni bilo več, ker se je proti temu začela boriti dunajska vlada.

Kje so se odvijali procesi?

Večina procesov se je odvijala pred posvetnimi sodišči. Za zločin čarovništva so bila pristojna deželna sodišča, katerim je deželni knez potrdil ali podelil pravico krvnega sodstva. Ta sodišča so bila razdeljena na privilegirana in na nepriviligirana. Sodne razprave so potekale v mestnih hišah – magistratih. Nad vhodom v sodno dvorano je bil znak krvnega sodstva – lesena roka z mečem. Dvorana je bila razdeljena na dva dela, eden je bil namenjen publiki, drugi pa sodišču. Sodilo se je vsak dan razen v nedeljo in med prazniki. Uradni jezik je bil nemški, l. 1538 pa so štajerski stanovi dosegli, da je krvni sodnik govoril slovensko.

Največ sodnih procesov je bilo na Štajerskem, kjer so bila privilegirana deželska sodišča (Maribor, Ptuj, Gornja Radgona, Ormož, Ljutomer, Hrastovec...) Manj sodnih procesov je bilo na Kranjskem, nobenega pa ni bilo na Goriškem.

Na Kranjskem je bil najbolj zloglasen primer v Poljanah, ki ga nekateri raziskovalci omenjajo kot Veliki proces (1691-1699). Ta proces je terjal veliko število žrtev, njegov povod pa je bilo večkratno neurje s točo, ki je naredilo veliko škodo. Ena izmed prvih žrtev procesa je bila Katra Mantl, ki je bila čarovništva obtožena že leta 1679, vendar so jo takrat oprostili. (Očitno so bile prve žrtve pregona tiste osebe, ki so bile na slabem glasu že od prej).

Kazni

Čarovništvo se je vedno smatralo kot najhujši zločin, zato se je kaznovalo z najhujšo kaznijo, kaznivost dejanja pa ni nikdar zastarala. S hudodelstvom čarovništva tekmujejo razna druga kazniva dejanja: umor s strupom, bogoskrunstvo in bogokletstvo, za kar so bile sicer različne kazni, vendar so sod­niki ta kazniva dejanja ponavadi smatrali kot čarovništvo ali bogoskrunstvo, tako da je bil obtoženec vedno obsojen na smrt.

Za moške je bila kazen usmrtitev na kolesu, za ženske pa utopitev. Če pa je bil obtoženec kriv večjih zločinov, je sodnik odredil usmrtitev na grmadi, pred tem pa še ščipanje z razbeljenimi kleščami, sekanje roke ali iztrganje jezika. Pred sežigom pa so čarovnici, ki je priznala svoj zločin odsekali glavo.

Spol in število žrtev

Med obtoženci najdemo ljudi vseh starosti in obeh spolov (moški, ženske, petletni otroci in skoraj stoletni starčki in starke). Je pa značilno, da so skoraj izključno pripadali nižjim družbenim slojem. Zelo redko so bili tudi pripadniki višjih stanov obtoženi čarovništva, vendar skoraj nikoli niso prišli pred sodnika, saj je se je obtoženec ponavadi odkupil z denarjem.

Na Slovenskem so se čarovniški procesi odvijali na podoben način kot drugod po Evropi; največ obtoženih je bilo žensk, ki so jih osumili sodelovanja s hudičem, če je bila toča, suša ali če niso mogle imeti otrok. Moški je bil le redko obtožen krivoverstva, kajti on naj bi imel močnejšo voljo upreti se opojnosti hudičevih del.

Zanimivo je, da je bilo na Koroškem in Štajerskem najprej obsojenih več moških kot žensk, toda kasneje (ko so bili pregoni najhujši) se je število žensk drastično povečalo.

         Tabela: Spol in število žrtev na Slovenskem

Izidi čarovniških procesov na Slovenskem

Največ ljudi so obsodili na smrt - 268, od tega jih je zaradi mučenja umrlo 39. Sodbe je bilo oproščenih 55 ljudi, petim je uspelo pobegniti, izid sodb pa ni znan za kar 130 primerov. Sklepamo lahko, da je bila večina teh sežgana na grmadi.

SKLEP

V srednjem veku se je zgodilo ogromno naravnih katastrof, česar pa si ljudje niso znali razlagati, zato so zanje iskali različne krivce. Ponavadi so obdolžili tiste, ki so se že po zunanjosti razlikovali od ostalih. Vsekakor je bila obsodba čarovništva idealen izgovor fevdalnega reda, ko se je ta želel znebiti kakšnega neposlušnega podložnika.

Prav neverjetna je bila krutost ljudi, ki so izvajali mučenja. Njihova bolna in srh vzbujajoča domišljija je ustvarila nešteto variant mučenja in izživljanja nad ljudmi. Pri tem niso upoštevali zakona, ki je določal, da bi naj mučenje trajalo le eno uro, saj so dolgotrajno mučenje razlagali tako, da so ga večkrat prekinili.

Ohranjeni gostilniški računi pričajo o tem, kaj so sodniki in krvniki pijani počenjali z lepimi mladimi dekleti. Danes se lahko le zgražamo, ko pomislimo na to.

Zaradi grozljivosti  mučilnih naprav je ogromno ljudi priznalo,česar so jih dolžili in so bili tako obsojeni na »milejšo« kazen – obglavljenje pred sežigom, ostali pa so živi zgoreli na grmadi.

Skratka: človeška neumnost in zloba sta v tistem času ubili ogromno število žrtev (približna ocena se giblje od 200.000 do pol milijona).

Nedolžne žrtve padajo še danes in bodo tudi jutri. Nekatere bolj humano, druge v groznih mukah, kot v času čarovništva.

LITERATURA

-     Baschwitz Kurt: Doba čarovnic, Cankarjeva založba, Ljubljana 1966.

-     Štih Peter, Simoniti Vasko: Slovenska zgodovina do razsvetljenstva, Korotan Ljubljana d.o.o., Ljubljana 1996.

-     Radovanovič Sašo: "Bog se usmili uboge grešne duše. Amen": čarovniški procesi na slovenskem Štajerskem v letih 1546-1746, Pomurska založba, Murska Sobota 1997.

Tratnik-Volasko Marjeta: Čarovnice : predstave, procesi, pregoni v evropskih in slovenskih deželah, Znanstveno in publicistično središče, Ljubljana 1995

English-Slovene Phrases

ŠOLA
--- School

ŽENSKE
--- Women/Ladies

BLAGAJNA
--- Cashier

BREZ SVINCA
--- Unleaded

CENIK
--- Price list

CENTER
--- Downtown

DATUM PROIZVODNJE
--- Date of manufacture

DELOVNI ČAS
--- Business hours

DOBRODOŠLI
--- Welcome

DOVOLJENO ZA
--- Allowed for only

ČAKALNICA
--- Waiting room

GARDEROBA
--- Coat/Baggage check room

GOSTILNA/GOSTIŠČE
--- Restaurant/Inn

HUD PES
--- Beware of dog

IZHOD
--- Exit

IZSTOP
--- Exit (on buses)

KADILCI
--- Smokers

KADITI PREPOVEDANO
--- No smoking

LAHKA PROGA
--- Easy slope

MOŠKI
--- Men

NA SVIDENJE
--- So long

NE HODI PO TRAVI
--- Keep off the grass

NEKADILCI
--- Non-smokers

NEVARNOST PLAZOV
--- Danger of avalanches

NEVARNOST POŽARA
--- Danger of fire

NEZAPOSLENIM VSTOP PREPOVEDAN
--- Employees only

NI VSTOPA
--- No entrance

OBIŠČITE
--- Visit

OBVOZ
--- Detour

ODHODI
--- Departures

ODMOR
--- On break

ODPADKI
--- Waste paper

ODPRTO
--- Open

PAZI, STOPNICA
--- Caution, step

POLICIJA
--- Police

POTEGNI
--- Pull

POTISNI
--- Push

POZOR
--- Caution

POZVONI
--- Ring

PRENOČIŠČA
--- Beds

PREPOVEDANO FOTOGRAFIRATI
--- No picture taking

PREPOVEDANO KURITI OGENJ
--- No fires

PREPOVEDANO PARKIRATI
--- No parking

PRIDEM TAKOJ
--- I'll be right back

PRIHODI
--- Arrivals

PRIVATNA POT
--- Private drive

PRODANO
--- Sold

PROSTO
--- Vacant

RAZPRODAJA
--- Sale

REZERVIRANO (ZA INVALIDE)
--- Reserved (for handicapped)

RINI
--- Push

ROK TRAJANJA/UPORABE
--- Best when used before

SMETI
--- Trash

SMUČARSKA ŠOLA
--- Ski school

SOBE
--- Rooms

SREDNJE TEŽKA PROGA
--- Moderately difficult slope

SREČNO (POT)
--- Bon voyage

STRUP
--- Poison

TEŽKA PROGA
--- Difficult slope

UPORABNO DO
--- Use before

URADNE URE
--- Office hours

VHOD
--- Entrance

VLECI
--- Pull

VOZNI RED
--- Timetable

ZA ZAČETNIKE
--- For beginners

ZAPIRAJTE VRATA
--- Close the door

ZASEDENO
--- Occupied

ZASILNI IZHOD
--- Emergency exit

Text Glossary

ali :: or, whether
angleški :: english language
besed :: words
beseda :: word
besede :: word
besedila :: text
bi moral(a) :: should've
bi :: 'd
bila :: was
bili :: were
črk :: letters
črnim :: black
da :: that, yes
domovina :: homeland
drugi :: other, second
dva :: two
dve :: two
evrope :: europe
evropi :: europe
ga :: him
govorili :: spoke
govorimo :: we speak
ide :: goes
imela :: she had
in :: and
iz :: from, out
je :: is
jih :: them, their
k :: to
kar :: what, that
kentumska :: kentum group
ki :: which, that
lahko :: could, easy
ljudem :: people
med :: during, between, while
mehki :: soft
na :: on, at
nas :: us
nastanek :: advent
nekaj :: some
nemški :: german
ni :: is not, neither nor
njuni :: their, theirs
o :: about
od :: from
pa :: and
po :: after, on, by
podlagi :: base, basis
podobnosti :: similarity
pred :: before, in front of
predniki :: ancestors, forefathers
prvi :: first
različna :: different
razvoj :: development
s :: with
samo :: just, only, nothing but
se :: self
še :: still, yet, again
sem :: I am
skupina :: group
slovanščina :: slovenian
slovanskem :: slavic
slovanski :: slavic
slovaški :: slovak
slovencev :: slovenes
slovenščine :: slovenian language
slovenski :: slovenian
so :: they are
sredstvo :: a way, means
sta :: they are
stara :: old
stik :: contact, connection, relation
sto :: one hundred
stol :: chair
ta :: this
trdi :: hard
tudi :: also, as well
v :: to, in
vendar :: however
z :: with
za :: for, after, behind
zahodni :: western
zapis :: note
zaradi :: because of
zato :: because, this is why
že :: already